sobota, 1. december 2018

Vprašanja in odgovori




1. Ali so sodišča obrazložila, zakaj ne bodo podala zahteve za presojo ustavnosti?
Kot izhaja iz dejanskega stanja, so sodišča ocenila, da ureditev po ZOPNI ni neskladna z Ustavo, tega svojega stališča pa niso podrobneje utemeljevala, ker so štela, da tega niso dolžna storiti.


2. Ali je bila oseba B. B. v postopku začasnega zavarovanja zastopnik družbe Magnanimus?
Da, B.B. je edini družbenik in tudi zakoniti zastopnik družbe Magnanimus.


3. Ali za naš primer velja ZOPNI ali ZOPNI-A in, v povezavi s tem, ali se je v našem primeru oseba B.B lahko predhodno opredelila do zbranih dokazov na naroku, kot izhaja iz 17.a. člena ZOPNI-A?
Vsi dogodki, opisani v primeru, so se odvijali v letu 2018, zato kot relevanten čas za določanje časovne veljavnosti predpisov upoštevajte to leto.


4. Ali je v našem primeru prišlo do vložitve tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora?
Kot izhaja iz primera, je že prišlo do podaljšanja začasnega zavarovanja premoženja nezakonitega izvora v pravdnem postopku, torej je prišlo tudi do tožbe za odvzem tega premoženja.



5.  V 6. odstavku besedila je navedeno, da je sodišče ugodilo zahtevku za začasno zadržanje. V 25 členu ZOPNI določa, da če s tem zakonom ni drugače določeno se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek. ZKP v 502.a členu določa, lahko oseba, zoper sklep, s katerim je bilo odrejeno začasno zavarovanje vloži ugovor. Iz nadaljnih navedb 6. odstavka besedila je očitno, da je bil ta ugovor vložen, da je bil narok izveden in da je sodišče o zadevi odločilo. Iz 502.a/VIII izhaja, da sodišče o ugovoru odloči s sklepom, s katerim ugovor lahko zavrne, zavrže, mu ugodi itd. Besedilo navaja, da sodišča ugovor pravne osebe Magnanimus ni prepričal, zato štejemo, da je ugovor zavrnilo.  V naslednjem odstavku piše, da je po zaključenem dokaznem postopku oseba B.B. dodatno predložila listinsko gradivo (...) in da sodišče svoje zavrnitve dokaznega predloga ne obrazloži niti na naroku niti v obrazložitvi sodbe. Ker si odstavka sledita in sta en z drugim logično povezana, se nam zastavlja vprašanje, če je kot zaključek dokaznega postopka mišljen dokazni postopek, ki je bil izveden na naroku, ko so odločali o ugovoru zoper sklep o začasnem zavarovanju premoženja.

Ker sodišče o utemeljenosti ugovora odloči s sklepom, nas zanima, če je v samem besedilu prišlo do napake in da torej sodišče svoje odločitve ni obrazložilo v sodbi, ampak v sklepu (konec 7. odstavka). Iz tega potem izhaja, da sta B.B. in Magnanimus vložila pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora (v postopku začasnega zavarovanja premoženja nezakonitega izvora).

Zanima nas, če je naša razlaga poteka dogodkov pravilna, in če ni - ali je prišlo v postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora do končne odločbe (in ali je kdo zoper njo vložil pritožbo).

Iz dejanskega stanja izhaja, da se vsi dogodki, opisani v 5., 6. in 7. odstavku primera, nanašajo na izdajo sklepa o začasnem zavarovanju premoženja nezakonitega izvora in postopek odločanja o ugovoru zoper ta sklep. O tem ugovoru je sodišče odločilo s sodbo, kot izhaja iz dejanskega stanja (konec 7. odstavka), pravilnost postopanja vseh organov v primeru pa je v presoji vsake ekipe.
Zoper sodbo o zavrnitvi ugovora pa je bila vložena pritožba, obenem pa tudi začet pravdni postopek (s strani državnega tožilstva) za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
 
6. Ali se pravilo, da je vlogo mogoče vložiti v imenu ene same osebe, ki je določeno hkrati s primerom, nanaša tudi na odgovor na memorandum?
Pravila tega nikjer ne določajo, saj je bilo to določeno le v besedilu primera za potrebe pisanja memoranduma. Posledično je presoja, v imenu katerih in koliko oseb pišete odgovor na memorandum, prepuščena vam.