Primer


UMETNA INTELIGENCA IN PRAVNO ODLOČANJE

 

Upravni organi v Republiki Sloveniji so se že nekaj časa soočali z resnimi zaostanki pri odločanju glede denarnih prejemkov socialno šibkejšim. Stanje je postalo tako pereče, da so se v državi že dlje časa vrstili protesti in demonstracije, ki so občasno prerasli v nasilne izgrede peščice najbolj obupanih. Pristojno ministrstvo je zato kot možno rešitev predlagalo, da bi Vlada preučila možnost, da bi takšno odločanje zaupali algoritmu, ki bi odločitve sprejemal hitreje. Strokovna skupina, ki jo je imenoval predsednik Vlade, je na podlagi temeljite analize izbrala program Superlex. Po dolgotrajnem testiranju se je izkazalo, da je program v 99,8 odstotkih primerov odločil skladno z zakonom in obstoječo prakso in se tako pokazal za bistveno bolj uspešnega od siceršnjega odločanja, pri katerem je do uspešnega izpodbijanja odločb prišlo v 9,7 odstotkih primerov.

Vlada se je odločila, da bo uvedla obvezno uporabo tega programa v nekatere postopke, ki potekajo na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS 62/10 z zadnjo spremembo v Ur. l. RS 76/23). Državnemu zboru je predlagala, da sprejme nov, 34.a člen, ki se glasi:

                                                                            34.a. člen

V vseh postopkih, ki v okviru tega zakona potekajo na podlagi 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, odločitev sprejme Superlex.

Če se takšen postopek vodi na predlog stranke, mora stranka vse potrebne podatke predložiti na obrazcu, ki ga v roku meseca dni po uveljavitvi te določbe predpiše minister, pristojen za delo.

Zakon je vseboval še eno vsebinsko spremembo zakona, ki jo je uvedel novi 38.a člen, ki je bil umeščen neposredno za 38. člen (prejšnji 38.a in naslednji členi iz navedenega zakona pa so se z novelo ustrezno preštevilčili), in se je glasil:

                                                                            38.a člen

V postopkih, ki potekajo na podlagi 34.a člena, pritožba ni dovoljena.

Vlada je predlagala, da je potrebno novelo sprejeti po nujnem postopku in to utemeljevala z željo, da bi se na tak način preprečile težko popravljive posledice za delovanje države, saj lahko zaostanki pri izdajanju odločb o denarnih dajatvah socialno šibkejšim ogrozijo eno od temeljnih poslanstev države. Med sprejemanjem zakona so nekateri poslanic zatrjevali, da novela zakona neposredno posega v pravice občin, saj se bo takšno odločanje nanašalo tudi na oprostitve plačila vrtca (ceno programa, v katerega je otrok vključen, pa krije občina), zato bi bilo potrebno pred glasovanjem o noveli pridobiti mnenje pristojnih organov lokalnih skupnosti. Predsednik Državnega zbora se za ta opozorila ni zmenil.

Državni zbor je v nujnem postopku novelo zakona sprejel. Zakon je bil še isti dan objavljen v Uradnem listu in pričel veljati dan po objavi.

Ko so bili sprejeti vsi potrebni podzakonski predpisi, ki so opredelili pogoje, pod katerimi lahko posameznik zahteva vpogled v algoritem, na podlagi katerega Superlex odloča, in se lahko seznani s podatkovnimi bazami, na podlagi katerih odloča, so centri za socialno delo pričeli uporabljati Superlex, ki je v enem dnevu izdal toliko odločb, kot so jih prej strokovni delavci centrov za socialno delo izdali v enem letu.

Ena izmed odločb, ki jo je izdal, se je nanašala na vrnitev neupravičeno prejetih javnih sredstev v višini 2334,72 EUR, ki so bila izplačana pred tremi leti (Priloga I). Superlex se je pri tem oprl na 43. člen zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.  Stranka, ki ji je bila izdana odločba za vrnitev neupravičenih sredstev, je socialno izrazito šibka. Zoper izdano odločbo je s pomočjo brezplačne pravne pomoči vložila tudi pravočasno tožbo na socialno sodišče, v kateri je navajala vse argumente, ki jih je navajala tudi v kasnejšem postopku pred ustavnim sodiščem. Tožba je bila na prvi in drugi stopnji (s sklepoma Ps 196/23 in Psp 196/23) zavržena z utemeljitvijo, da sodišče ni pristojno za odločanje o tožbi. Obe sodišči sta navajali, da je novela uvedla povsem nov postopek, zaradi česar je pristojno Upravno in ne socialno sodišče.

Stranka želi v postopku pred Ustavnim sodiščem doseči, da ji prejetih sredstev ne bi bilo treba vrniti, saj je po njenem prepričanju izdana odločba nezakonita. Skrbi jo tudi, da bi ji bili podobni odločbi izdani za zadnji dve leti, ko je na enaki pravni podlagi prav tako prejela javna sredstva. Zatrjuje tudi, da je nadomestitev človeškega odločanja s povsem avtomatizirano uporabo algoritemskega odločanja neskladna z ustavo.


Priloga I: Odločba Centra za socialno delo št. 1211-001 z dne 11. 3. 2023.


Sestavite primerno vlogo, ki jo boste naslovili na Ustavno sodišče, in pri tem odgovorite na naslednja (obvezna) vprašanja:

1.)   Ali so izpolnjeni formalni pogoji za vložitev vloge?

2.)   Ali je bil postopek sprejema zakona skladen z Ustavo in ali to vpliva na ustavnost zakona?

3.) Ali je zakonska ureditev, ki sprejemanje dokončnih upravnih odločb prepusti algoritemskemu odločanju, skladna z Ustavo?

4.)   Ali je konkretna ureditev v noveli zakona skladna z ustavo?

5.)   Kako lahko stranka doseže, da ji ni potrebno izpolniti dolžnosti, naložene s prejeto odločbo, in kako, da ne bi bile izdane druge podobne odločbe? (na to vprašanje tekmovalci odgovorijo z ustreznim oblikovanjem vloge na Ustavno sodišče).