Primer

ZAČASNO ZAVAROVANJE PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA


Pravna oseba Magnanimus-OPM (odslej: Magnanimus) je v zadnjih nekaj letih v javnosti postala znana zaradi svoje dobrodelne dejavnosti. Prepoznavnost in medijsko odmevnost je dosegla s pomočjo ogroženim mladostnikom. Vsako leto je namreč sklenila več pogodb, s katerimi se je zavezala, da bo nekaj socialno ogroženim mladostnikom, starim med petnajst in dvajset let vsak mesec naslednja štiri leta nakazovala »žepnino«, s katero si bodo lahko privoščili najbolj osnovne življenjske potrebščine.

Edini družbenik pravne osebe Magnanimus, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, je oseba B.B. Ta je kot idejni vodja dobrodelno dejavnost sprva opravljal sam, zaradi povečanega dotoka donacij fizičnih in pravnih oseb pa se je pred nekaj leti odločil organizirati v tej obliki. Oseba B.B. se je znašla v predkazenskem postopku, v katerem se je ugotovilo, da so podani razlogi za sum, da je storil enega od zakonsko določenih (kataloških) kaznivih dejanj. Ker ima ob tem v lasti premoženje večje vrednosti, ki sicer ne predstavlja premoženjske koristi, pridobljene s tem kaznivim dejanjem ali zaradi njega, je pa nepojasnjenega izvora in zaradi tega obstajajo razlogi za sum, da je prav tako nezakonitega izvora, se zoper osebo B.B. uvede finančna preiskava po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju: ZOPNI). Kazenski postopek zoper B.B. se sicer razmeroma hitro ustavi, saj je državni tožilec ugotovil, da so vsi relevantni dokazi zoper B.B. bodisi pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic, bodisi izvirajo iz teh dokazov (nedovoljeni dokazi) in je zato odstopil od pregona. Ker pa se je s temi dokazi državno tožilstvo že seznanilo, je dokaze uporabilo za potrebe finančne preiskave.

Med finančno preiskavo je bilo ugotovljeno, da je B.B. (kot je to pogosto storil tudi v preteklosti) večjo vsoto denarja tik pred uvedbo kazenskega postopka, prav v času, ko so se v medijih prvič pojavila ugibanja o morebitni vpletenosti B.B.-ja v določene nečednosti,  brezplačno prenesel na račun pravne osebe Magnanimus (v sklicu je bilo navedeno: »donacija«). Tožilec je zato finančno preiskavo razširil tudi na pravno osebo Magnanimus. Finančna preiskava je kmalu razkrila še, da je prav ta donacija, skupaj z ostalim premoženjem, ki ga je B.B. ohranil, bistveno nesorazmerne vrednosti glede na vse njegove legalno pridobljene dohodke.

Prav zaradi zadnje donacije B.B. pravni osebi Magnanimus, je ta lahko sklenila še deset dodatnih pogodb o žepnini z mladostniki in jim jih že začela izplačevati. V tem je tožilstvo prepoznalo nevarnost, da bo pravna oseba s premoženjem razpolagala tako, da bo onemogočila odvzem premoženja, zaradi česar je tožilstvo podalo predlog za začasno zavarovanje premoženja (v trenutni lasti pravne osebe Magnanimus), ki ji je bilo nakazano s strani osebe B.B.

Tako oseba B.B. kot pravna oseba Magnanimus sta v postopku začasnega zavarovanja trdili, da je 3. odstavek 21. člena ZOPNI neskladen z ustavo, da ni jasno niti, kaj zakon šteje kot dohodek, ter da bi sodišče ob ugotavljanju obsega premoženja nezakonitega izvora moralo upoštevati, da je oseba B.B. premoženje prejela od donatorjev, ki so želeli darovati v sklad dobrodelne akcije pravne osebe Magnanimus, denar pa so nakazovali kar osebi B.B., ker so bili tako navajeni še iz časov, ko oseba B.B. še ni ustanovila pravne osebe, in je dobrodelne akcije vodila preko svojega lastnega računa, prav tako pa so želeli ostati anonimni – pogosto so mu denar s pripisom »za dobrodelno akcijo« poslali kar v zaprti kuverti brez drugega podpisa. Glede na te dejanske okoliščine je B.B. trdil, da mu ZOPNI nalaga nesorazmerno dokazno breme.

Pravna oseba Magnanimus, prav tako pa oseba B.B., v postopku s svojimi pojasnili sodišča nista uspeli prepričati. Njuno zgodbo o nakazilu v namen dobrodelne akcije sta potrdili le dve priči, katerih donaciji sta bili neznatni v primerjavi z zneskom spornega premoženja, drugih prič, sklicujoč se na nepoznavanje njihovih identitet, pa ni predlagal nihče. Tožilstvo je prepričalo sodišče, da bo odvzem premoženja zaradi sklenjenih pogodb o žepnini dejansko onemogočen, zato je sodišče ugodilo zahtevku za začasno zadržanje. Sodišča ni prepričal niti ugovor pravne osebe Magnanimus, da bo s tem onemogočeno preživljanje vseh oseb, ki se jih je s pogodbo zavezala preživljati, ter da bo s tem ne samo pravni osebi, pač pa tudi njenim varovancem storjena nepopravljiva škoda, ter da je zakon na več mestih protiustaven.

Po zaključenem dokaznem postopku oseba B. B. dodatno predloži obsežno listinsko gradivo, ki naj bi potrjevalo resničnost njegovih navedb v postopku. B. B. trdi, da mu je gradivo uro pred obravnavo prinesla žena J. J., ki je nanj naletela pri pospravljanju podstrehe. Sodišče dokaznega predloga zaradi domnevnega nastopa prekluzije ne upošteva, svoje odločitve pa ne obrazloži niti na naroku niti v obrazložitvi sodbe.

Oseba B.B. in pravna oseba Magnanimus sta tako v pritožbenem postopku kot v postopku podaljšanja začasnega zavarovanja v pravdnem postopku navajala smiselno enake pomisleke o ustavnosti ureditve kot pred prvostopenjskim sodiščem, a so vsa sodišča vse ugovore zavrnila kot neutemeljene, prav tako pa so vsa zavrnila predlog, naj sodišče zaradi protiustavnosti nekaterih določb ZOPNI-ja prekine postopek in vloži zahtevo za oceno ustavnosti tega zakona.


B.B. je zaradi celotnega postopka doživel finančni zlom, prej ugledna filantropična organizacija Magnanimus pa je zaradi javnih očitkov vpletenosti v kazniva ravnanja izgubila vso zaupanje javnosti. Na vas kot odvetnika se obrne B.B in vas prosi, da pripravite primerno vlogo, s katero bi se obrnili na ustavno sodišče. Kot stranka od vas pričakuje, da boste uveljavljali kršitev pravice do zasebne lastnine, pravico do časti in dobrega imena, pravico do osebnega dostojanstva, morda pa kršitev še kakšne pravice, za katero kot laik B.B. morda sploh ne ve, vam pa prepušča oceno, ali se boste na ustavno sodišče obrnili v imenu B.B.-ja ali pravne osebe Magnanimus. V tem (namišljenem) primeru lahko vložite vlogo v imenu ene same osebe.

Sestavite primerno vlogo, ki jo boste naslovili na Ustavno sodišče, in pri tem odgovorite na naslednja (obvezna) vprašanja:

1) Ali oseba, v imenu katere odvetnik vlaga vlogo na Ustavno sodišče, izkazuje pravni interes?

2) Ali je ureditev začasnega zavarovanja in odvzema premoženja po ZOPNI skladna z ustavno zagotovljenimi procesnimi jamstvi v sodnih postopkih?

3) Ali je zakonska ureditev začasnega zavarovanja skladna z lastninsko pravico?

4) Ali je bila v postopku kršena pravica do pravnega sredstva?