UMETNA INTELIGENCA IN PRAVNO ODLOČANJE
Upravni organi v
Republiki Sloveniji so se že nekaj časa soočali z resnimi zaostanki pri
odločanju glede denarnih prejemkov socialno šibkejšim. Stanje je postalo tako
pereče, da so se v državi že dlje časa vrstili protesti in demonstracije, ki so
občasno prerasli v nasilne izgrede peščice najbolj obupanih. Pristojno
ministrstvo je zato kot možno rešitev predlagalo, da bi Vlada preučila možnost,
da bi takšno odločanje zaupali algoritmu, ki bi odločitve sprejemal hitreje. Strokovna
skupina, ki jo je imenoval predsednik Vlade, je na podlagi temeljite analize
izbrala program Superlex. Po dolgotrajnem
testiranju se je izkazalo, da je program v 99,8 odstotkih primerov odločil
skladno z zakonom in obstoječo prakso in se tako pokazal za bistveno bolj
uspešnega od siceršnjega odločanja, pri katerem je do uspešnega izpodbijanja
odločb prišlo v 9,7 odstotkih primerov.
Vlada se je odločila, da bo uvedla obvezno uporabo tega programa v nekatere postopke, ki potekajo na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS 62/10 z zadnjo spremembo v Ur. l. RS 76/23). Državnemu zboru je predlagala, da sprejme nov, 34.a člen, ki se glasi:
34.a. člen
V
vseh postopkih, ki v okviru tega zakona potekajo na podlagi 144. člena Zakona o
splošnem upravnem postopku, odločitev sprejme Superlex.
Če
se takšen postopek vodi na predlog stranke, mora stranka vse potrebne podatke
predložiti na obrazcu, ki ga v roku meseca dni po uveljavitvi te določbe
predpiše minister, pristojen za delo.
Zakon je vseboval še eno vsebinsko spremembo zakona, ki jo je uvedel novi 38.a člen, ki je bil umeščen neposredno za 38. člen (prejšnji 38.a in naslednji členi iz navedenega zakona pa so se z novelo ustrezno preštevilčili), in se je glasil:
38.a člen
V postopkih, ki potekajo na podlagi 34.a člena, pritožba ni dovoljena.
Vlada je
predlagala, da je potrebno novelo sprejeti po nujnem postopku in to
utemeljevala z željo, da bi se na tak način preprečile težko popravljive
posledice za delovanje države, saj lahko zaostanki pri izdajanju odločb o
denarnih dajatvah socialno šibkejšim ogrozijo eno od temeljnih poslanstev
države. Med sprejemanjem zakona so nekateri poslanic zatrjevali, da novela
zakona neposredno posega v pravice občin, saj se bo takšno odločanje nanašalo
tudi na oprostitve plačila vrtca (ceno programa, v katerega je otrok vključen,
pa krije občina), zato bi bilo potrebno pred glasovanjem o noveli pridobiti
mnenje pristojnih organov lokalnih skupnosti. Predsednik Državnega zbora se za
ta opozorila ni zmenil.
Državni zbor je v
nujnem postopku novelo zakona sprejel. Zakon je bil še isti dan objavljen v
Uradnem listu in pričel veljati dan po objavi.
Ko so bili
sprejeti vsi potrebni podzakonski predpisi, ki so opredelili pogoje, pod
katerimi lahko posameznik zahteva vpogled v algoritem, na podlagi katerega Superlex odloča, in se lahko seznani s
podatkovnimi bazami, na podlagi katerih odloča, so centri za socialno delo
pričeli uporabljati Superlex, ki je v
enem dnevu izdal toliko odločb, kot so jih prej strokovni delavci centrov za
socialno delo izdali v enem letu.
Ena izmed odločb,
ki jo je izdal, se je nanašala na vrnitev neupravičeno prejetih javnih sredstev
v višini 2334,72 EUR, ki so bila izplačana pred tremi leti (Priloga I). Superlex se je pri tem oprl na 43. člen
zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Stranka, ki ji je
bila izdana odločba za vrnitev neupravičenih sredstev, je socialno izrazito
šibka. Zoper izdano odločbo je s pomočjo brezplačne pravne pomoči vložila tudi pravočasno
tožbo na socialno sodišče, v kateri je navajala vse argumente, ki jih je
navajala tudi v kasnejšem postopku pred ustavnim sodiščem. Tožba je bila na
prvi in drugi stopnji (s sklepoma Ps 196/23 in Psp 196/23) zavržena z
utemeljitvijo, da sodišče ni pristojno za odločanje o tožbi. Obe sodišči sta
navajali, da je novela uvedla povsem nov postopek, zaradi česar je pristojno
Upravno in ne socialno sodišče.
Stranka želi v
postopku pred Ustavnim sodiščem doseči, da ji prejetih sredstev ne bi bilo
treba vrniti, saj je po njenem prepričanju izdana odločba nezakonita. Skrbi jo
tudi, da bi ji bili podobni odločbi izdani za zadnji dve leti, ko je na enaki
pravni podlagi prav tako prejela javna sredstva. Zatrjuje tudi, da je
nadomestitev človeškega odločanja s povsem avtomatizirano uporabo
algoritemskega odločanja neskladna z ustavo.
Priloga I: Odločba Centra za socialno delo št. 1211-001 z dne 11. 3. 2023.
Sestavite primerno
vlogo, ki jo boste naslovili na Ustavno sodišče, in pri tem odgovorite na
naslednja (obvezna) vprašanja:
1.)
Ali so izpolnjeni formalni pogoji za vložitev vloge?
2.)
Ali je bil postopek sprejema zakona skladen z Ustavo in ali to vpliva na
ustavnost zakona?
3.) Ali je zakonska ureditev, ki sprejemanje dokončnih upravnih odločb prepusti
algoritemskemu odločanju, skladna z Ustavo?
4.)
Ali je konkretna ureditev v noveli zakona skladna z ustavo?
5.)
Kako lahko stranka doseže, da ji ni potrebno izpolniti dolžnosti, naložene
s prejeto odločbo, in kako, da ne bi bile izdane druge podobne odločbe? (na to
vprašanje tekmovalci odgovorijo z ustreznim oblikovanjem vloge na Ustavno
sodišče).