Primer


AKTIVNA NATALITETNA POLITIKA
 
Republika Slovenija se sooča s hudim upadom rodnosti in pomanjkanjem delovne sile, zaradi česar ekonomisti opozarjajo, da bo v naslednjih petih letih vstopila v recesijo, gospodarstvo pa naj bi se po napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) do konca stoletja skrčilo za več kot 30%. Zaradi trenda zmanjševanja rodnosti od osamosvojitve naprej pa je pod vprašaj postavljen tudi pokojninski in zdravstveni sistem. Ta naj bi po napovedih strokovnjakov, če država ne sprejme strukturnih reform, do konca naslednjega desetletja (tj. do leta 2029) ne bil več vzdržen.
Kot odgovor na omenjeno problematiko je vlada v Državni zbor vložila predlog Zakona o spodbujanju rodnosti in ohranitvi slovenskega naroda (ZSpoRnOSN), ki ga je Državni zbor sprejel z 38 glasovi »za« in 28 »proti«, preostali poslanci pa so se glasovanja vzdržali.
Ker je sprejemu zakona sledil buren odziv zainteresirane javnosti, ki je že v teku zakonodajnega postopka opozarjala, da je zakon protiustaven, se je predsednik republike, ki je želel pridobiti nekaj političnih točk pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami, odločil zavrniti razglasitev zakona z obrazložitvijo, da je ta na več mestih očitno protiustaven. Zaradi tega je predsednik Državnega zbora nekaj dni po izteku 8 dnevnega roka zakon razglasil sam.
Po razglasitvi zakona je skupina 46 poslancev, ki so glasovali proti sprejemu oz. so se glasovanja o zakonu vzdržali, na Ustavno sodišče vložila vlogo za presojo ustavnosti Zakona o spodbujanju rodnosti in ohranitvi slovenskega naroda. Še pred odločitvijo Ustavnega sodišča o njihovi vlogi, pa je eden od podpisanih poslancev (zaradi z zadevo nepovezane afere) odstopil.
Vaša naloga je, da v imenu 46 poslancev sestavite vlogo, na podlagi katere naj bi Ustavno sodišče presojalo ustavnost in zakonitost zakona in v kateri boste uveljavljali kršitev načela delitve oblasti, pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok in pravice do zasebnosti ter morebitnih drugih ustavnih pravic, ki jih krši zakon.
 
Sestavite primerno vlogo, ki jo boste naslovili na Ustavno sodišče, in pri tem odgovorite na naslednja (obvezna) vprašanja:
1.)    Ali so izpolnjeni formalni pogoji za vložitev vloge?
2.)    Ali je bil postopek sprejema zakona skladen z Ustavo?
3.)    Ali je zakonska ureditev financiranja kontracepcijskih izdelkov in umetne prekinitve nosečnosti v skladu s pravico do svobodnega določanja o rojstvu otrok?
4.)    Ali so predlagani ukrepi za spodbujanje rodnosti skladni z načelom pravne države?
 
 
PRILOGA I: Zakon o spodbujanju rodnosti in ohranitvi slovenskega naroda
 
 
ZAKON

o spodbujanju rodnosti in ohranitvi slovenskega naroda (ZSpoRnOSN)
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa ukrepe za spodbujanje rodnosti in ohranitev slovenskega naroda.
2. člen
(spolna slovnična oblika)
V zakonu uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za ženski spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
3. člen
(starš)
(1) Do ugodnosti po tem zakonu je upravičena državljanka Republike Slovenije, ki je v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, dolžna preživljati več kot tri otroke (v nadaljnjem besedilu: starš).
(2) Določbe tega zakona ne posegajo v pravice in ugodnosti starša, določene z drugimi zakoni in mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
 
4. člen
(zavezanka)
(1) Zavezanka po tem zakonu je oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, dolžna preživljati manj kot štiri otroke.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka zavezanka po tem zakonu ni oseba, ki je v preteklosti imela status starša iz 3. člena tega zakona.
5. člen
(neuporaba zakona)
(1) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za določanje obveznosti zavezanke, ki otrok nima iz bioloških razlogov, ter njenega zakonca ali partnerke v sklenjeni partnerski zvezi oziroma partnerke v zunajzakonski skupnosti ali partnerke v nesklenjeni partnerski zvezi.
(2) Biološke razloge iz prejšnjega odstavka s podzakonskim aktom določi ministrica, pristojna za zdravje.
6. člen
(oprostitev plačila davka na dodano vrednost)
(1) Davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: davek) se ne obračuna od dobav za osebno uporabo starša, njegovega zakonca ali partnerke v sklenjeni partnerski zvezi oziroma partnerke v zunajzakonski skupnosti ali partnerke v nesklenjeni partnerski zvezi ter otrok, ki jih je starš dolžan preživljati.
(2) Starš uveljavlja oprostitev plačila davka po prejšnjem odstavku pri dobavitelju na podlagi identifikacije na osebni izkaznici oziroma na potnem listu.
(3) Za potrebe identifikacije iz prejšnjega člena se na osebni izkaznici oziroma v potnem listu navede število otrok, ki jih je upravičenka dolžna preživljati, in njihove rojstne datume.
(4) Postopek posodobitve osebne izkaznice oziroma potnega lista ob rojstvu otroka s podzakonskim aktom določi ministrica, pristojna za notranje zadeve.
7. člen
(neprofitna stanovanja)
(1) Pogodbe za najem neprofitnih stanovanj, sklenjene z osebami, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka 3. člena, se spremenijo v najemne pogodbe, sklenjene za določen čas enega leta.
(2) Neprofitna stanovanja iz prejšnjega odstavka se prednostno dodelijo osebam, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 3. člena tega zakona.
8. člen
(javno financiranje kontracepcijskih izdelkov)
Prepovedano je financiranje kontracepcijskih izdelkov iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz katerihkoli drugih virov javnega financiranja.
9. člen
(javno financiranje umetne prekinitve nosečnosti)
(1) Plačilo storitve umetne prekinitve nosečnosti iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, v obsegu, kot ga določa veljavna zakonodaja, se za vsako upravičenko zagotovi le za dva postopka umetne prekinitve nosečnosti. Vsak naslednji postopek umetne prekinitve nosečnosti iste upravičenke ne spada med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
(2) Prepovedano je financiranje storitve umetne prekinitve nosečnosti, ki presega obseg te storitve, kot se v skladu s prejšnjim odstavkom zagotavlja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, tudi iz katerihkoli drugih virov javnega financiranja.
10. člen
(financiranje nevladnih organizacij)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja nevladne organizacije, nevladna organizacija, ki ravna v nasprotju z duhom tega zakona, ni upravičena do financiranja iz javnih sredstev.
11. člen
(izobraževanje)
(1) Zavezanka se je na poziv ministrice, pristojne za zdravje, dolžna udeležiti izobraževanja, namenjenega spodbujanju rodnosti.
(2) Izvedbo usposabljanj s podzakonskim aktom določi ministrica, pristojna za zdravje.
(3) Sredstva za izvedbo izobraževanja po tem zakonu se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije v okviru finančnega načrta ministrstva, pristojnega za zdravje.
(4) Zavezanka, ki krši prvi odstavek tega člena, se kaznuje z globo 100 eurov, ministrica, pristojna za zdravje, pa ji pošlje nov poziv na izobraževanje.
12. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.