AKTIVNA NATALITETNA POLITIKA
Republika
Slovenija se sooča s hudim upadom rodnosti in pomanjkanjem delovne sile, zaradi
česar ekonomisti opozarjajo, da bo v naslednjih petih letih vstopila v
recesijo, gospodarstvo pa naj bi se po napovedih Urada RS za makroekonomske
analize in razvoj (UMAR) do konca stoletja skrčilo za več kot 30%. Zaradi
trenda zmanjševanja rodnosti od osamosvojitve naprej pa je pod vprašaj postavljen
tudi pokojninski in zdravstveni sistem. Ta naj bi po napovedih strokovnjakov,
če država ne sprejme strukturnih reform, do konca naslednjega desetletja (tj.
do leta 2029) ne bil več vzdržen.
Kot odgovor na
omenjeno problematiko je vlada v Državni zbor vložila predlog Zakona o
spodbujanju rodnosti in ohranitvi slovenskega naroda (ZSpoRnOSN), ki ga je Državni
zbor sprejel z 38 glasovi »za« in 28 »proti«, preostali poslanci pa so se
glasovanja vzdržali.
Ker je sprejemu
zakona sledil buren odziv zainteresirane javnosti, ki je že v teku
zakonodajnega postopka opozarjala, da je zakon protiustaven, se je predsednik
republike, ki je želel pridobiti nekaj političnih točk pred prihajajočimi
predsedniškimi volitvami, odločil zavrniti razglasitev zakona z obrazložitvijo,
da je ta na več mestih očitno protiustaven. Zaradi tega je predsednik Državnega
zbora nekaj dni po izteku 8 dnevnega roka zakon razglasil sam.
Po razglasitvi
zakona je skupina 46 poslancev, ki so glasovali proti sprejemu oz. so se
glasovanja o zakonu vzdržali, na Ustavno sodišče vložila vlogo za presojo
ustavnosti Zakona o spodbujanju rodnosti in ohranitvi slovenskega naroda. Še
pred odločitvijo Ustavnega sodišča o njihovi vlogi, pa je eden od podpisanih
poslancev (zaradi z zadevo nepovezane afere) odstopil.
Vaša naloga je, da
v imenu 46 poslancev sestavite vlogo, na podlagi katere naj bi Ustavno sodišče
presojalo ustavnost in zakonitost zakona in v kateri boste uveljavljali kršitev
načela delitve oblasti, pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok in
pravice do zasebnosti ter morebitnih drugih ustavnih pravic, ki jih krši zakon.
Sestavite primerno
vlogo, ki jo boste naslovili na Ustavno sodišče, in pri tem odgovorite na
naslednja (obvezna) vprašanja:
1.)
Ali so izpolnjeni formalni pogoji za vložitev vloge?
2.)
Ali je bil postopek sprejema zakona skladen z Ustavo?
3.)
Ali je zakonska ureditev financiranja kontracepcijskih izdelkov in umetne
prekinitve nosečnosti v skladu s pravico do svobodnega določanja o rojstvu
otrok?
4.)
Ali so predlagani ukrepi za spodbujanje rodnosti skladni z načelom pravne
države?
PRILOGA I: Zakon o spodbujanju rodnosti in ohranitvi
slovenskega naroda
o spodbujanju rodnosti in ohranitvi slovenskega
naroda (ZSpoRnOSN)
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa
ukrepe za spodbujanje rodnosti in ohranitev slovenskega naroda.
2. člen
(spolna slovnična oblika)
V zakonu uporabljeni in zapisani izrazi v
slovnični obliki za ženski spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški
spol.
3. člen
(starš)
(1) Do ugodnosti po
tem zakonu je upravičena državljanka Republike Slovenije, ki je v skladu z
zakonom, ki ureja družinska razmerja, dolžna preživljati več kot tri otroke (v
nadaljnjem besedilu: starš).
(2) Določbe tega
zakona ne posegajo v pravice in ugodnosti starša, določene z drugimi zakoni in
mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
4. člen
(zavezanka)
(1) Zavezanka po tem zakonu je oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja
družinska razmerja, dolžna preživljati manj kot štiri otroke.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka zavezanka po tem zakonu ni
oseba, ki je v preteklosti imela status starša iz 3. člena tega zakona.
5. člen
(neuporaba zakona)
(1) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za določanje obveznosti
zavezanke, ki otrok nima iz bioloških razlogov, ter njenega zakonca ali
partnerke v sklenjeni partnerski zvezi oziroma partnerke v zunajzakonski
skupnosti ali partnerke v nesklenjeni partnerski zvezi.
(2) Biološke razloge iz prejšnjega odstavka s podzakonskim aktom določi
ministrica, pristojna za zdravje.
6. člen
(oprostitev plačila davka na dodano vrednost)
(1) Davek na dodano
vrednost (v nadaljnjem besedilu: davek) se ne obračuna od dobav za osebno
uporabo starša, njegovega zakonca ali partnerke v sklenjeni partnerski zvezi
oziroma partnerke v zunajzakonski skupnosti ali partnerke v nesklenjeni
partnerski zvezi ter otrok, ki jih je starš dolžan preživljati.
(2) Starš
uveljavlja oprostitev plačila
davka po prejšnjem odstavku pri dobavitelju na podlagi identifikacije na osebni
izkaznici oziroma na potnem listu.
(3) Za potrebe identifikacije iz prejšnjega člena se na
osebni izkaznici oziroma v potnem listu navede število otrok, ki jih je
upravičenka dolžna preživljati, in njihove rojstne datume.
(4) Postopek posodobitve osebne izkaznice oziroma potnega
lista ob rojstvu otroka s podzakonskim aktom določi ministrica, pristojna za
notranje zadeve.
7. člen
(neprofitna
stanovanja)
(1) Pogodbe za najem neprofitnih stanovanj,
sklenjene z osebami, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka 3. člena, se
spremenijo v najemne pogodbe, sklenjene za določen čas enega leta.
(2) Neprofitna stanovanja iz prejšnjega odstavka se
prednostno dodelijo osebam, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 3. člena
tega zakona.
8. člen
(javno
financiranje kontracepcijskih izdelkov)
Prepovedano je financiranje kontracepcijskih izdelkov iz
sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz katerihkoli drugih virov
javnega financiranja.
9. člen
(javno financiranje umetne prekinitve
nosečnosti)
(1) Plačilo storitve umetne prekinitve nosečnosti iz
sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, v obsegu, kot ga določa veljavna
zakonodaja, se za vsako upravičenko zagotovi le za dva postopka umetne
prekinitve nosečnosti. Vsak naslednji postopek umetne prekinitve nosečnosti
iste upravičenke ne spada med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
(2) Prepovedano je financiranje storitve umetne
prekinitve nosečnosti, ki presega obseg te storitve, kot se v skladu s
prejšnjim odstavkom zagotavlja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja,
tudi iz katerihkoli drugih virov javnega financiranja.
10. člen
(financiranje nevladnih organizacij)
Ne glede na določbe
zakona, ki ureja nevladne organizacije, nevladna organizacija, ki ravna v
nasprotju z duhom tega zakona, ni upravičena do financiranja iz javnih
sredstev.
11. člen
(izobraževanje)
(1) Zavezanka se je
na poziv ministrice, pristojne za zdravje, dolžna udeležiti izobraževanja,
namenjenega spodbujanju rodnosti.
(2) Izvedbo
usposabljanj s podzakonskim aktom določi ministrica, pristojna za zdravje.
(3) Sredstva za
izvedbo izobraževanja po tem zakonu se zagotavljajo v proračunu Republike
Slovenije v okviru finančnega načrta ministrstva, pristojnega za zdravje.
(4) Zavezanka, ki
krši prvi odstavek tega člena, se kaznuje z globo 100 eurov, ministrica,
pristojna za zdravje, pa ji pošlje nov poziv na izobraževanje.
12. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
