VPRAŠANJA IN ODGOVORI

1. V primeru je v sedmem odstavku naslednja poved: "Zoper izdano odločbo je s pomočjo brezplačne pravne pomoči vložila tudi pravočasno tožbo na socialno sodišče, v kateri je navajala vse argumente, ki jih je navajala tudi v kasnejšem postopku pred ustavnim sodiščem." 

V primeru bo postopek pred ustavnim sodiščem šele stekel, zato nas zanima zakaj je za "postopek pred ustavnim sodiščem" uporabljena glagolska oblika v preteklem času, iz česar izhaja, da naj bi se ta v dotičnem primeru vsaj enkrat že odvijal?"  

Poved je napisana na način, ki vas je zmotil, zlasti zato, ker mora Ustavno sodišče preveriti tudi, ali je stranka argumente, ki jih navaja v vlogi, naslovljeni na Ustavno sodišče, navajala že v svojih prejšnjih vlogah (tožbi, pritožbi, reviziji itd.). Če stranka tega ne bi napravila, bi v tem obsegu Ustavno sodišče vloge sploh ne preizkusilo. Gre torej za informacijo, ki je pomembna za ocenjevalce, ne pa za tekmovalce.

 

2. Ali vloga, naslovljena na Ustavno sodišče, vsebinsko zajema vseh pet vprašanj ali vsebinsko zajema zgolj peto vprašanje? Dvom se poraja zaradi pripisa v oklepaju za petim vprašanjem. Ali so potemtakem prva štiri vprašanja formalno povsem ločena od vloge?  

Vloga mora obsegati odgovore na vseh pet vprašanj. V njej je npr. potrebno pojasniti, ali in zakaj so (pri odgovoru na memorandum: zakaj niso) izpolnjeni formalni pogoji, ali je bil postopek sprejemanja zakona skladen z ustavo (pri odgovoru na memorandum: zakaj ni skladen z ustavo) itd. Opomba v oklepaju pri petem vprašanju želi tekmovalce le opozoriti na to, da gre za edino vprašanje, pri katerem odločitve za določeno obliko vloge ni potrebno izrecno utemeljevati, temveč bo razvidna že iz same izbire vloge.

 

3. Prosimo Vas za nekoliko podrobnejšo dejansko stanje glede socialnega stanja osebe, ki ji je bila izdana odločba Centra za socialno delo in njene družine.

Ekipe morajo vlogo oblikovati na podlagi podatkov, ki so vsebovani v dejstvih primera in ki jih je mogoče razbrati iz priložene vloge. Pravila določajo (točka 1.12), da lahko ekipe v svojih vlogah navajajo tudi druga resnična dejstva (statristične podatke, empirične raziskave ipd.), ne smejo pa navajati neresničnih (izmišljenih) dejstev.

  

4. V Pravilih je navedeno: "V pisnem delu mora vsaka od ekip pripraviti vlogo pred Ustavnim sodiščem (tj. pobudo oz. zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti, ustavno pritožbo ali ustavno obtožbo (v nadaljevanju: memorandum) ter odgovor na zahtevo oz. pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti, ustavno pritožbo ali ustavno obtožbo (v nadaljevanju: odgovor na memorandum)." 

Zanima nas, če moramo napisati pobudo in ustavno pritožbo. Ali samo ustavno pritožbo - in če to pomeni memorandum, saj je za ustavno pritožbo točno določena struktura, dostopna na: "http://www.us-rs.si/media/obrazec.za.vlozitev.ustavne.pritozbe.pdf". Ali je mišljeno, da ustavno pritožbo posebej in memorandum (odgovori na zastavljena vprašanja) posebej?

Ekipa mora oblikovati eno izmed vlog. Katero vlogo bo izbrala je del (posredno podanega) odgovora na peto obvezno vprašanje. Možnosti je več, ekipa pa mora glede na dejstva primera in glede na ustavo, zakon in ustavnosodno prakso izbrati tisto možnost, za katero šteje, da bo za stranko najbolj uspešna. Načeloma so v igri vse možnosti, ki jih navajate: pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti, ustavna pritožba ter pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti ter ustavna pritožba hkrati. Poimenovanje "memorandum" v Pravilih opisuje (kot splošni nadredni pojem za tekmovanja v različnih letih) katerokoli od teh vlog.

5. Ali je podjetje Superlex vsaj v večinski lasti države?

Superlex je ime programa in ne podjetja.

 

6. Ali je podjetje Superlex registrirano v Sloveniji?

Superlex je ime programa in ne podjetja.

 

7. Kateri organ oz. institucija je opravil/a testiranje, ki je pokazalo 99,8% natančnost algoritma?

Iz podatkov primera ta informacija ne izhaja, vendar naj skupine kljub temu ta podatek štejejo kot nesporen. 

 

8. Ali je predsednica republike promulgirala novelo zakona v tem primeru?

Da, predsednica republike je zakon pred objavo v Uradnem listu v skladu z ustavo razglasila.

 

9. Ali je Državni svet izvedel glasovanje o noveli?

Iz primera ne izhaja, da bi Državni svet glasoval o noveli. Ker je bil zakon objavljen v Uradnem listu je mogoče sklepati, da je postopek potekal v skladu z določbami Poslovnika Državnega zbora.

 

10. V primeru so omenjeni podzakonski akti. Na podlagi katere zakonske določbe so bili sprejeti?

Organizacijski odbor o tem vprašanju ne more podajati dodatnih informacij. Iz primera ne izhaja, da bi se vlada ali ministrstva izrecno sklicevala na kakšne zakonske določbe, kar pa ne pomeni, da se na njih ne bi bilo mogoče sklicevati. Ekipe naj ocenijo, ali takšna zakonska podlaga obstaja, in če ne obstaja, kakšne so posledice tega.

 

11. Katere podatke lahko posameznik zahteva pri vpogledu v sistem Superlex?

Iz opisa primera izhaja, da se lahko posameznik seznani z algoritmom in s podatkovnimi bazami, na podlagi katerih Superlex odloča. V konkretnem primeru gre za vse tiste podatke, ki jih upravni organi potrebujejo za odločanje na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Samoumevno je, da se lahko posameznik seznani s tistimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj.

 

12. Ali je pri tem zagotovljeno varstvo osebnih podatkov v skladu s pravom EU in nacionalnim pravom?

To je vprašanje za ekipe. Posameznik ima dostop do algoritma in do tistih (svojih) podatkov, ki so vsebovani v podatkovnih bazah, na podlagi katerih Superlex odloča.

 

13. Kdo oz. katera institucija je napisala algoritem Superlex?

Iz podatkov primera odgovor na to vprašanje ne izhaja (Organizacijski odbor pa ocenjuje, da na tej točki primera ni potrebno vsebinsko dopolnjevati). Za ekipe sta bistvena podatka, da je algoritem, na podlagi katerega Superlex odloča, splošno dostopen, in da je Državni zbor z zakonom določil obvezno uporabo tega programa.

 

14. Kakšen je bil datum izdaje sklepa višjega socialnega sodišča Psp 196/23?

Na sklepu ni naveden noben datum, kar za ekipe pomeni, da je to podatek, ki za oblikovanje vlog ni relevanten. Ekipe lahko predpostavljajo, da ni potekel noben rok, ki je pomemben za pisanje memoranduma.

15. Kdaj je minister predpisal obrazec?

 Vsi potrebni podzakonski predpisi so bili sprejeti v mesecu dni po uveljavitvi zakona.

 

16. So se podatki, ki jih je moral posameznik posredovati, spremenili oziroma določili novi podatki, ali so ti ostali enaki in se je spremenila zgolj oblika posredovanja podatkov (po noveli torej na obrazcu)?

Podatki, ki jih je moral posameznik posredovati, so ostali nespremenjeni. Spremenila se je le oblika, v kateri je bilo podatke treba posredovati.

 

17. Ali lahko izvemo substancirane navedbe vlade, da se z novelo preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države? Kaj vse je vlada presojala tukaj?

V memorandumu je stranka, ki sproža postopek tista, ki mora utemeljevati, zakaj bi ustavno sodišče zakon ali drug predpis ali splošni akta za izvrševanje javnih pooblastil začasno zadržalo. Vlada se lahko na navedbe stranke odzove šele, ko je z njimi seznanjena. Odziv vlade (na navedbe stranke, ki sproža postopek) bodo v obliki odgovora na memorandum oblikovale šele ekipe v drugem delu tekmovanja.

 

18. Kateri poslanci so prerekali novelo med samim sprejemanjem?

Ta podatek iz primera ne izhaja. Ekipe lahko štejejo, da sta noveli v razpravi na seji Državnega zbora nasprotovali štirje poslanci, dva iz vrst opozicije in dva iz vrst strank, ki sestavljajo vladno koalicijo.

 

19. Ali je predsednik DZ določil matično delovno telo in mu dodelil predlog zakona v obravnavo?

Da. Predsednik Državnega zbora je na podlagi Poslovnika Državnega zbora to dolžan storiti. Katero delovno telo je to bilo, morajo oceniti ekipe same (če se jim ta okoliščina zdi relevantna).

 

20. Kdaj se je zakon začel uporabljati?

Ekipe lahko štejejo, da je bil trenutek začetka uporabe enake trenutku začetka veljavnosti.

 

21. V primeru je navedeno: »Po dolgotrajnem testiranju se je izkazalo, da je program v 99,8 odstotkih primerov odločil skladno z zakonom in obstoječo prakso in se tako pokazal za bistveno bolj uspešnega od siceršnjega odločanja, pri katerem je do uspešnega izpodbijanja odločb prišlo v 9,7 odstotkih primerov«.

Ali je program v preostalem 0,2% odločil mimo zakona in obstoječe prakse, ali je v tem odstotku prišlo zgolj do izpodbijanja odločb? 

Ekipe lahko štejejo, da je program v 99,8 odstotkih odločil v nasprotju z zakonom in / ali obstoječo sodno prakso.

 

22. Kdaj je bila odločba Centra za socialno delo št. 1211-001 vročena?

Ekipe naj smiselno upoštevajo odgovor, ki je podan na vprašanje št. 14.